Prevajanje varnostnih listov (SDS) v slovenščino

Kaj zahteva prevod varnostnega lista v slovenščino?

Varnostni list za kemikalijo, ki se daje na trg v Sloveniji, mora biti v slovenskem jeziku. Prevod mora slediti obveznemu formatu iz Uredbe (EU) 2020/878, uporabiti uradno predpisane H- in P-stavke ter navesti slovenske mejne vrednosti izpostavljenosti in številko za nujne primere 112. Za točnost odgovarja podjetje, ki kemikalijo daje na trg.

Ali mora biti varnostni list v Sloveniji res v slovenščini?

Da. Člen 31(5) Uredbe REACH (ES) št. 1907/2006 določa, da mora biti varnostni list dobavljen v uradnem jeziku države članice, kjer se snov ali zmes daje na trg. Za Slovenijo to konkretizira 7. člen Uredbe o izvajanju uredbe REACH: varnostni list mora biti v slovenščini.

Obstaja ena ozka izjema. Varnostni list je lahko izjemoma v tujem jeziku, če gre za poklicno ali laboratorijsko dejavnost, v količinah pod 10 kilogramov na prejemnika letno, in če prejemnik ta jezik razume ter s tem soglaša. Za redno trženje ta izjema ne velja.

Kaj zahteva format po Uredbi (EU) 2020/878?

Od 1. januarja 2023 morajo vsi varnostni listi slediti posodobljeni Prilogi II Uredbe REACH, kot jo je spremenila Uredba (EU) 2020/878. Prehodno obdobje se je izteklo 31. decembra 2022.

Varnostni list ima 16 obveznih oddelkov s predpisanim zaporedjem in naslovi. Posodobitev je med drugim prinesla:

• navedbo nanooblik v oddelku 1.1,
• navedbo kode UFI, kadar je ta določena,
• podatke o lastnostih endokrinih motilcev v oddelkih 2.3, 11 in 12,
• posebne mejne koncentracije, med njimi prag 0,1 % masnega deleža.

Prevod, ki teh oddelkov ne ohrani v pravilnem zaporedju in z uradnimi naslovi, ni skladen – tudi če je jezikovno povsem razumljiv.

Kateri deli varnostnega lista se pri prevodu najpogosteje zalomijo?

To so trije deli, ki jih splošno prevajanje sistematično spregleda:

H- in P-stavki (oddelka 2.2 in 2.3). Stavki o nevarnosti in previdnostni stavki imajo uradno določeno besedilo za vsak jezik EU – za slovenščino v Prilogah III in IV Uredbe CLP (ES) št. 1272/2008. Teh stavkov se ne prevaja. Prepišejo se iz uredbe. Prosto preveden H-stavek je napaka, ne stilska izbira.

Mejne vrednosti izpostavljenosti (oddelek 8.1). Navesti je treba slovenske mejne vrednosti po Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu – ne vrednosti iz izvorne države. Nemški varnostni list vsebuje nemške vrednosti (AGW); te se pri prevodu ne prenesejo, ampak zamenjajo s slovenskimi.

Številka za nujne primere (oddelek 1.4). Za Slovenijo zadošča 112. Pri prevodu v nasprotno smer – ko slovensko podjetje izvaža – pa 112 ni dovolj: številne države EU zahtevajo navedbo nacionalnega centra za zastrupitve. Avstrija na primer zahteva svojo številko. Prevod, ki tu pusti slovensko številko, izvoznemu varnostnemu listu odvzame skladnost.

Zakaj strojni prevod pri varnostnih listih ni dovolj?

Strojni prevod je pri varnostnih listih tvegan iz razloga, ki ni povezan s kakovostjo jezika. Varnostni list ni besedilo, ki bi ga bilo treba lepo ubesediti – je obrazec z zakonsko določenimi elementi.

Strojni prevajalnik bo H-stavek prevedel pravilno po pomenu in hkrati napačno po predpisu, ker ne prepiše uradnega besedila iz priloge uredbe. Prevzel bo tuje mejne vrednosti, ker ne ve, da jih je treba zamenjati z nacionalnimi. Ohranil bo izvorno številko za nujne primere. Rezultat je dokument, ki se bere tekoče in ni skladen.

Ravno to je najtežje opaziti. Očitno slab prevod se zavrne. Tekoč, a neskladen varnostni list gre v obtok.

Kaj se zgodi, če je varnostni list napačen?

Odgovornost za točnost varnostnega lista vedno nosi podjetje, ki kemikalijo daje na trg – ne prevajalnik in ne orodje, s katerim je bil prevod narejen.

To pomeni, da napaka v prevodu ni jezikovna težava, temveč poslovno tveganje podjetja: neskladnost pri inšpekcijskem nadzoru, zadržana pošiljka, zahteva kupca po popravku dokumentacije, v najslabšem primeru napačno navodilo za ravnanje ob izpostavljenosti.

Kdo torej prevzame odgovornost za prevod?

To je vprašanje, zaradi katerega se podjetja odločajo za prevajalca in ne za orodje.

Ko prevod varnostnega lista prevzamemo mi, prevzamemo tudi naslednje:

• H- in P-stavke prepišemo iz uradnih prilog CLP, ne prevedemo jih po občutku.
• Mejne vrednosti v oddelku 8.1 preverimo in zamenjamo s slovenskimi, oziroma z vrednostmi ciljne države pri izvozu.
• Številko za nujne primere prilagodimo ciljnemu trgu, ne prenesemo je iz izvirnika.
• Ohranimo strukturo 16 oddelkov po Uredbi 2020/878, vključno z oblikovanjem tabel in preloma.
• Podpišemo se pod prevod. Za vprašanja o posameznem izrazu ali oddelku obstaja sogovornik, ki je dokument dejansko prevedel in zna pojasniti, zakaj je izraz tak, kot je.

Tega orodje za strojno prevajanje ne more ponuditi. Ne zato, ker slabo prevaja, ampak ker nima nikogar, ki bi odgovarjal.

V katerih jezikovnih kombinacijah prevajamo varnostne liste?

Varnostne liste prevajamo v kombinacijah:

• angleščina ⇄ slovenščina
• nemščina ⇄ slovenščina

Najpogostejša smer je prevod tujega varnostnega lista v slovenščino ob uvozu kemikalije, druga najpogostejša pa prevod slovenskega varnostnega lista za izvoz.

Kako poteka naročilo?

Pošljite varnostni list v obliki, v kakršni ga imate – PDF, Word ali izvoz iz programa za pripravo varnostnih listov. Sporočite ciljni jezik in trg, na katerem bo kemikalija v prometu, saj sta od tega odvisna oddelka 1.4 in 8.1.

Celotno komunikacijo vodimo pisno, po elektronski pošti.

Pošljite povpraševanje →

Za prevajanje tehničnih navodil in uporabniških priročnikov glejte Prevajanje tehničnih navodil.