Prevod razpisne dokumentacije za javna naročila

Kaj zahteva prevod razpisne dokumentacije?

Postopek javnega naročanja v Sloveniji teče v slovenščini. Naročnik lahko dovoli dele ponudbe v tujem jeziku, vendar ob sporu velja slovenska različica. Sodni prevod pri tem ni obvezen, razen če ga razpisna dokumentacija izrecno zahteva. Napačno preveden tehnični del ponudbe se po roku za oddajo ne sme več popraviti.

V katerem jeziku mora biti ponudba za javno naročilo v Sloveniji?

Po 36. členu Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku.

Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki ponudbo predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku – to v praksi najpogosteje velja za tehnični del in tehnično dokumentacijo. Če naročnik med pregledom ponudb presodi, da je treba del ponudbe uradno prevesti v slovenščino, lahko to zahteva, stroške prevoda pa nosi ponudnik.

Ključno je, kaj sledi: ob razhajanju med različicama se upošteva slovensko besedilo oziroma uradni prevod. Prevod torej ni spremni dokument – je pravno merodajno besedilo ponudbe.

Ali je za razpisno dokumentacijo potreben sodni prevod?

Praviloma ne.

Iz ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik upoštevati zgolj sodno overjene prevode. Državna revizijska komisija je v odločitvi 018-011/2024 izrecno pojasnila, da naročnik lahko upošteva prevod, ki ga je pripravil ponudnik sam, če razpisna dokumentacija sodno overjenega prevoda ne zahteva izrecno in če je vsebino mogoče preveriti. Naročnik od ponudnikov ne sme zahtevati več ali drugače, kot je zahteval v razpisni dokumentaciji.

V praksi to pomeni, da za večino razpisov zadošča strokovno pripravljen prevod in sodni tolmač ni potreben. Preverite pa vedno besedilo konkretne razpisne dokumentacije – če ta sodno overjen prevod izrecno zahteva, ta zahteva velja.

Zakaj lahko napaka v prevodu pomeni izločitev iz postopka?

Ker razpisna dokumentacija ni besedilo, ki bi ga bilo mogoče pozneje popravljati.

Šesti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da ponudnik po roku za oddajo ponudb ne sme spreminjati:

• cene na enoto brez DDV,
• vrednosti postavke brez DDV,
• skupne vrednosti ponudbe brez DDV,
• tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Popraviti je dovoljeno le očitne računske napake.

To je bistvo. Pri večini prevodov je napako mogoče popraviti, ko jo kdo opazi. Pri ponudbi za javno naročilo pa napačno preveden tehnični opis pade natanko v kategorijo, ki je po roku ni več mogoče spremeniti. Ponudba se presoja takšna, kot je bila oddana.

Napačno preveden tehnični parameter zato ni slogovna pomanjkljivost, ampak lahko pomeni neskladnost ponudbe z zahtevami naročnika – in izločitev iz postopka.

Katere dele razpisne dokumentacije prevajamo?

• tehnične specifikacije in tehnične priloge,
• ponudbeni predračun in popis del,
• referenčna potrdila in dokazila o usposobljenosti,
• izjave ponudnika in obrazce iz razpisne dokumentacije,
• pogodbene osnutke in splošne pogoje,
• projektno in razpisno dokumentacijo za projekte, sofinancirane iz sredstev EU.

Zakaj je rok pri razpisih drugačen kot pri drugih prevodih?

Ker je absoluten. Ponudba, oddana po izteku roka, se ne obravnava – ne glede na razlog zamude in ne glede na kakovost vsebine.

Pri običajnem prevodu je nekajurna zamuda nevšečnost. Pri javnem naročilu pomeni, da ponudbe ni. Zato pri razpisni dokumentaciji rok obravnavamo kot del naročila in ga potrdimo pisno, preden začnemo – ne pa kot okvirno oceno.

Zakaj strojni prevod pri razpisni dokumentaciji ni dovolj?

Težava ni v tekočnosti jezika, temveč v doslednosti izrazja.

Strojni prevajalnik isti tehnični izraz na strani 4 in na strani 40 pogosto prevede različno. V romanu je to nepomembno. V ponudbi, kjer naročnik preverja ujemanje ponujenega blaga z zahtevano specifikacijo, dve različni poimenovanji istega parametra izgledata kot dve različni ponudbi.

Prav tako prevajalnik ne loči med izrazi, ki imajo v ZJN-3 določen pomen – »dopustna ponudba«, »ponudnik«, »gospodarski subjekt«, »referenčni posel« – in vsakdanjimi sopomenkami. V pravnem besedilu razpisa ta razlika ni kozmetična.

Kdo prevzame odgovornost za prevod?

Ob sporu velja slovensko besedilo. Ponudbo pa oddate vi, ne prevajalnik.

Ko prevod razpisne dokumentacije prevzamemo mi, prevzamemo tudi naslednje:

• Terminologijo poenotimo v celotni dokumentaciji s terminološko bazo in orodji CAT, tako da je isti izraz povsod enak.
• Izrazje iz ZJN-3 uporabljamo v pomenu, ki ga ima v zakonu, ne v prostem prevodu.
• Ohranimo strukturo obrazcev, tabel in popisov, da so postavke primerljive z izvirnikom.
• Rok potrdimo vnaprej in pisno, ker po njem popravkov ni.
• Podpišemo se pod prevod. Če naročnik ali revizijski organ vpraša, zakaj je izraz preveden tako, obstaja sogovornik, ki zna odgovoriti.

V katerih jezikovnih kombinacijah prevajamo razpisno dokumentacijo?

• angleščina ⇄ slovenščina
• nemščina ⇄ slovenščina
• italijanščina ⇄ slovenščina
• hrvaščina ⇄ slovenščina
• srbščina ⇄ slovenščina
• bosanščina ⇄ slovenščina

Kako poteka naročilo?

Pošljite razpisno dokumentacijo ali del ponudbe, ki ga je treba prevesti, in navedite rok za oddajo ponudbe ter morebitno zahtevo razpisne dokumentacije glede sodno overjenega prevoda.

Celotno komunikacijo vodimo pisno, po elektronski pošti.

Pošljite povpraševanje →

Za prevajanje tehničnih navodil in priročnikov glejte Prevajanje tehničnih navodil. Za prevajanje varnostnih listov glejte Prevajanje varnostnih listov (SDS).