🤖 Strojno prevajanje: 7 najpogostejših napak in kako jih odpraviti

⚠️ POZOR! Strojno prevajanje brez revizije lahko stane podjetje veliko denarja

Strojno prevajanje je danes dostopno vsakomur. Z enim klikom lahko prevedete celoten dokument v katerikoli jezik. Google Translate, DeepL, ChatGPT in druga orodja za strojno prevajanje so postala vsakdanji spremljevalci poslovnega komuniciranja. Podjetja jih uporabljajo za prevajanje priročnikov, pogodb, varnostnih listov, marketinških besedil in tehnične dokumentacije. Zdi se hitro, enostavno in cenovno ugodno.

A tukaj pride resnica, ki jo morajo poznati vsa podjetja: vsak strojni prevod brez profesionalne revizije vsebuje napake. To ni pretiravanje, ampak dejstvo, ki ga lahko potrdim iz lastne prakse.

V zadnjih dveh letih sem v podjetju EuroComIT3 pregledala več kot 500 strojnih prevodov različnih podjetij. Preverjala sem dokumente, ki so jih izdelali z Google Translate, DeepL, ChatGPT in drugimi orodji. Rezultat? Vsak posamezen strojni prevod je imel napake. Nekatere so bile manjše, druge kritične. Nekatere so bile le neprijetne, druge pa potencialno nevarne za podjetje.

Kot prevajalka z več kot 25 leti izkušenj in dolgoletna sodelavka Prevajalskega centra Evropske unije vem, da strojno prevajanje ni zamenjava za človeka. Je orodje, ki ga je treba znati uporabljati. In najpomembnejši korak pri uporabi tega orodja je profesionalna revizija prevedenega besedila.

V tem članku vam bom razkrila sedem najpogostejših napak, ki jih delajo orodja za strojno prevajanje, in vam pokazala resnične primere iz prakse. Nazadnje vam bom predstavila rešitev, ki združuje hitrost strojnega prevajanja z natančnostjo človeškega urednika.

1️⃣ Najpogostejša napaka: terminološka nedoslednost

Strojno prevajanje ne razume koncepta terminološke doslednosti. Isti izraz lahko prevede na tri različne načine v istem dokumentu. To je posebej problematično pri tehničnih in strokovnih besedilih, kjer je doslednost terminologije ključnega pomena.

Resnični primer iz prakse:

• V tehničnem priročniku za industrijsko opremo je bil angleški izraz “safety valve” preveden kot:
  • “varnostni ventil” na prvi strani,
  • “varnostna loputa” na peti strani,
  • “zaščitni ventil” na osmi strani.

Vse tri verzije so tehnično možne, vendar mora biti v enem dokumentu uporabljen samo en prevod. Predstavljajte si zmedo monterja, ki bere tak priročnik in išče rezervni del.

Drug primer: angleški izraz “torque” je bil v istem navodilu za uporabo preveden enkrat kot “navor” in drugič kot “moment zatezanja”. Oba prevoda sta v slovenščini pravilna, vendar morate biti v tehničnem besedilu dosledni. Če na začetku uporabite izraz “navor”, ga morate uporabljati v celotnem dokumentu.

V industriji je terminološka doslednost kritična. Podjetja vlagajo velike zneske v razvoj terminoloških baz, ki zagotavljajo, da vsi dokumenti uporabljajo enake izraze. Strojno prevajanje te baze ignorira ali jih uporablja nedosledno.

Moja statistika iz prakse: vsaka sedma do deseta stran tehničnega priročnika, prevedenega strojno, vsebuje terminološko napako ali nedoslednost.

2️⃣ Najpogostejša napaka: kontekstualne napake

Orodja za strojno prevajanje ne razumejo konteksta. Prevajajo besede, ne pomenov. To vodi v napake, ki so včasih smešne, včasih pa nevarne.

Klasičen primer: angleški izraz “bank” lahko pomeni “banka” ali “breg”. Strojno prevajanje bo izbralo prevod na podlagi statistične verjetnosti, ne pa na podlagi konteksta stavka. Tako sem videla tehnični dokument o gradbenem inženiringu, kjer je bil stavek “The bank must be reinforced” preveden kot “Breg mora biti ojačan”, čeprav je šlo v resnici za finančno institucijo in bi bil pravilni prevod “Banka mora biti okrepljena”.

Drug resnični primer iz moje prakse: nemški izraz “Mutter” ima dva pomena – “mama” in “matica”. V tehničnem priročniku za strojno opremo je bil stavek o zamenjavi matice preveden kot “Zamenjajte mamo”. To je očitno smešna napaka, a si predstavljajte, da bi takšen priročnik prišel do končnega uporabnika.

Kontekstualne napake so še posebej nevarne pri pravnih in pogodbenih besedilih. Izraz “party” lahko pomeni “stranka”, “zabava” ali “politična stranka”. Napačna izbira prevoda v pogodbi lahko spremeni celoten pomen pravnega dokumenta.

Moja statistika: 100 % strojnih prevodov pogodb vsebuje vsaj eno kritično napako pri prevodu pravnega izraza.

3️⃣ Najpogostejša napaka: pravopisne in slovnične napake

Presenetljivo, vendar tudi najsodobnejša orodja za strojno prevajanje delajo osnovne pravopisne napake. To še posebej velja za slovenščino, ki ima kompleksno pravopisno in slovnično strukturo.

Najpogostejše napake v slovenščini:

• napačna uporaba dvojine (izbira med ednino, dvojino in množino),
• napačna sklanjatev imen in priimkov,
• napačna uporaba vejic (pogosto po angleških pravilih),
• napačna raba velikih začetnic.

Te napake niso le estetske. V poslovnem okolju kažejo na neprofesionalnost. Predstavljajte si, da pošljete potencialnemu kupcu ponudbo, polno pravopisnih napak. Kakšen vtis boste naredili?

4️⃣ Najpogostejša napaka: napake pri številkah, enotah in formatiranju

Številke in merske enote so področje, kjer strojno prevajanje pogosto naredi kritične napake. Te napake so lahko nevarne, ker vodijo v napačne izračune, napačno odmerjanje ali napačne specifikacije.

Resnični primer: v varnostnem listu kemičnega izdelka je bila doza “5 mg/kg” prevedena kot “5 mg/kg telesne teže na dan”, čeprav je izvirno besedilo govorilo o koncentraciji, ne o odmerjanju. Takšna napaka lahko povzroči resne zdravstvene posledice.

Drug primer: ameriški format datuma (mesec/dan/leto) je bil preveden dobesedno v slovenski format, kar je povzročilo zmedo pri rokih v pogodbi. Datum “03/05/2024” je lahko 3. maj ali 5. marec, odvisno od interpretacije.

Formatiranje dokumentov je še ena kritična točka. Strojno prevajanje pogosto uniči formatiranje izvirnega dokumenta. Tabele postanejo nečitljive, opombe izginejo, naslovi se združijo z besedilom. V tehničnih priročnikih, kjer je vizualna struktura ključna za razumevanje, je to resna težava.

Moja statistika: 90 % strojnih prevodov varnostnih listov vsebuje vsaj eno napako pri številkah, enotah ali formatiranju.

5️⃣ Najpogostejša napaka: izguba kulturnega konteksta in idiomov

Jezik ni le zbirka besed. Je nosilec kulture, zgodovine in načina razmišljanja. Strojno prevajanje prevaja besede, ne kulturnega konteksta.

Idiomi in pregovori so najboljši primer. Angleški pregovor “It’s raining cats and dogs” ne moreš prevesti dobesedno v slovenščino kot “Dežujejo mačke in psi”. Pravilni prevod bi bil “Lije kot iz škafa”. Strojno prevajanje pa pogosto izbere dobesedni prevod, ki zveni nesmiselno.

V marketinških besedilih je kulturna prilagojenost ključna. Slogan, ki deluje v angleščini, lahko v slovenščini zveni smešno ali celo žaljivo. Humor se ne prevaja dobro, besedne igre izgubijo pomen, kulturne reference postanejo nerazumljive.

Resnični primer: angleški marketinški slogan “Break the ice with our new product” je bil dobesedno preveden kot “Razbijte led z našim novim izdelkom”, kar v slovenščini ne pomeni “začnite pogovor”, ampak dejansko “razbijte led”. Takšen prevod je neprimeren za objavo.

Moja statistika: 100 % strojnih prevodov marketinških besedil je neprimernih za neposredno objavo brez človeške ureditve.

6️⃣ Najpogostejša napaka: pravni in varnostni izrazi

To je področje, kjer so napake strojnega prevajanja najbolj nevarne. Pravni izrazi imajo natančne pomene, ki so se razvijali skozi desetletja pravne prakse. Zamenjava enega izraza z drugim lahko popolnoma spremeni pomen pogodbe ali zakona.

Primer: angleški izraz “shall” ima v pogodbenem pravu poseben pomen – označuje obveznost. Strojno prevajanje ga pogosto prevede kot “bo” namesto “mora”, kar spremeni obveznost v napoved.

Drug primer: izraz “warranty” ima v angleškem pogodbenem pravu drugačen pomen kot “guarantee”, vendar ju strojno prevajanje pogosto meša. V slovenščini je razlika med “garancijo” in “jamstvom” prav tako pomembna.

Varnostna navodila so še bolj kritična. Napačen prevod varnostnega opozorila lahko povzroči poškodbe ali celo smrt. Poznane so sodne zadeve, kjer so bili proizvajalci odgovorni za škodo zaradi napačnih prevodov varnostnih navodil.

Resnični primer iz sodne prakse: nemško podjetje je uporabilo strojno prevajanje za navodila za uporabo industrijskega stroja. Varnostno opozorilo je bilo napačno prevedeno, kar je vodilo v nesrečo pri delu. Delavec je bil poškodovan, podjetje pa je moralo plačati odškodnino v višini 200.000 evrov. Dodatno je moralo povleči izdelek s trga in ponovno prevesti vsa navodila, kar je pomenilo dodatnih 50.000 evrov stroškov.

7️⃣ Najpogostejša napaka: nesposobnost prepoznavanja registrirane terminologije

Mnoga podjetja imajo registrirane blagovne znamke, patentirana imena izdelkov ali zaščiteno terminologijo. Takšni izrazi se ne prevajajo – ostanejo v izvirnem jeziku. Strojno prevajanje tega ne razume in pogosto prevede tudi izraze, ki bi morali ostati nespremenjeni.

Primer: ime izdelka “PowerMax Pro” bi moralo ostati nespremenjeno v vseh jezikih. V strojnih prevodih pa sem videla različice kot “Moč Maksimum Pro” ali celo “Močni Maksimalni Profesionalec”. Takšne napake lahko vodijo v težave z zaščito blagovne znamke.

Tudi tehnični izrazi, ki so mednarodno standardizirani, morajo ostati nespremenjeni. Primer: “Bluetooth”, “Wi-Fi”, “USB” so standardizirani izrazi, ki se ne prevajajo, vendar jih nekatera orodja za strojno prevajanje poskušajo prevesti ali prilagoditi.

⚖️ Google Translate proti DeepL proti ChatGPT

Vsa tri največja orodja za strojno prevajanje imajo prednosti in slabosti. Iz moje izkušnje pregledovanja stotin dokumentov lahko povem naslednje:

• Google Translate je najstarejše in najbolj razširjeno orodje. Dobro deluje za kratka, vsakdanja besedila. Je hitro in dostopno, vendar pri tehničnih in strokovnih besedilih dela največ napak. Terminološka nedoslednost je njegov največji problem. Prednost je, da podpira največje število jezikov.
• DeepL velja za najkakovostnejšo rešitev za splošna besedila. Proizvaja bolj naravno zvenečo slovenščino kot Google Translate in je posebej dober pri besedilih, kjer sta pomembna slog in ton. Vendar tudi DeepL ne razume strokovne terminologije in dela iste kontekstualne napake kot drugi sistemi. Podpira manj jezikov kot Google Translate.
• ChatGPT in drugi veliki jezikovni modeli so najnovejša generacija orodij. Njihova prednost je, da lahko upoštevajo kontekst in dodajajo razlage, vendar imajo pri strojnem prevajanju dokumentov iste težave kot drugi sistemi – terminološko nedoslednost, kontekstualne napake in nerazumevanje strokovnih področij. Dodatna težava je, da niso specializirani za prevajanje in včasih besedilo preoblikujejo namesto da bi ga prevedli.

Zaključek: nobeno orodje ni “najboljše”. Vsa potrebujejo človeško revizijo. Izbira orodja je manj pomembna od procesa, ki sledi strojnemu prevajanju.

✅ Rešitev: MTPE – strojno prevajanje z lektoriranjem

MTPE pomeni “Machine Translation Post-Editing” oziroma “strojno prevajanje z naknadno ureditvijo”. To je proces, kjer strojno prevajanje opravi prvi korak, profesionalni prevajalec pa pregleda in popravi prevod.[web:25][web:28][web:34]

MTPE združuje prednosti obeh pristopov:

• ⚡ Hitrost strojnega prevajanja – osnovno delo je opravljeno v nekaj sekundah ali minutah.
• 🎯 Natančnost človeškega prevajalca – napake so popravljene, terminologija dosledna, kontekst pravilen.
• 💶 Cenovna učinkovitost – MTPE stane približno 30–50 % manj kot prevajanje od začetka, ker je osnovno delo že opravljeno.[web:25][web:31]

🔁 Proces MTPE v podjetju EuroComIT3

V podjetju EuroComIT3 izvajamo MTPE po jasno definiranem procesu.[web:26][web:29]

1. Prvi korak: dokument prevedemo s strojnim prevajalskim orodjem. Uporabimo orodje, ki je najbolj primerno za vrsto dokumenta.
2. Drugi korak: profesionalni prevajalec pregleda celoten prevod, popravi napake, preveri terminologijo, prilagodi kontekst in poskrbi za kulturno primernost.
3. Tretji korak: lektoriranje – drugi strokovnjak preveri končni prevod in zagotovi najvišjo kakovost.
4. Četrti korak: končna kontrola formatiranja in dostava naročniku.

📄 Kateri dokumenti so primerni za MTPE?

Skoraj vsi:

• tehnični priročniki,
• varnostni listi,
• pogodbe in pravna dokumentacija,
• poslovna korespondenca,
• spletne strani,
• marketinška besedila.

Manj primerni za MTPE so zelo kreativna besedila, kjer je ključen literarni slog (poezija, literarna proza, oglasi z besednimi igrami). Pri takšnih besedilih je prevajanje od začetka boljša izbira.

⏱️ Časovni in 💶 cenovni prihranek

Časovni prihranek pri MTPE je pomemben. Dokument, ki bi običajno potreboval dva tedna za prevod, lahko s procesom MTPE pripravimo v enem tednu. Pri večjih projektih s stotinami strani lahko prihranek časa doseže tudi 40 %.[web:28][web:31]

Cenovna primerjava približno izgleda takole:

• klasično prevajanje tehničnega besedila: približno 0,08–0,12 € na besedo,
• MTPE: približno 0,05–0,08 € na besedo.

Pri dokumentu z 10.000 besedami to pomeni prihranek od 300 do 400 evrov, pri velikih projektih pa se prihranki še povečajo.

Pomembno opozorilo: cene so okvirne in odvisne od vrste dokumenta, jezikovne kombinacije in zahtevnosti. Za natančno ponudbo nam lahko pošljete povpraševanje na povezavo
https://prevajalskaagencija.net/povprasevanje/.

🚫 Zakaj ne smete uporabljati strojnega prevajanja brez revizije

Dovolite, da strnem ključne razloge:

• Vsak strojni prevod vsebuje napake. To ni vprašanje možnosti, ampak gotovosti. V dveh letih nisem videla niti enega strojnega prevoda brez napak.
• Napake niso vedno očitne. Včasih so subtilne, a lahko spremenijo celoten pomen stavka ali dokumenta.
• Stroški napak so lahko ogromni. Primer z 200.000 € odškodnine ni edinstven – pravne in varnostne napake lahko podjetje stanejo veliko denarja, ugled ali celo življenja.
• Profesionalnost je pomembna. Dokument z napakami pove vašim strankam, da ne poskrbite za podrobnosti, kar neposredno vpliva na poslovni ugled.
• Strojno prevajanje je orodje, ne rešitev. Tako kot kladivo samo od sebe ne zgradi hiše, tudi strojno prevajanje samo od sebe ne ustvari uporabnega prevoda.

🤝 Kako vam lahko pomagamo v EuroComIT3

podjetju EuroComIT3 imamo več kot 25 let izkušenj s prevajanjem tehnične, pravne in poslovne dokumentacije. Zadnjih 20 let sodelujemo s Prevajalskim centrom Evropske unije kot podizvajalci, kar dokazuje našo zanesljivost in kakovost.

Specializirani smo za proces MTPE. Razumemo, kako delujejo orodja za strojno prevajanje, poznamo njihove slabosti in vemo, kako iz njih izvleči najboljše rezultate. Naša ekipa strokovnjakov pozna vse najpogostejše napake in ve, kako jih popraviti.

❌ Ne tvegajte svojega poslovnega ugleda.
⚖️ Ne tvegajte pravnih težav.
🛡️ Ne tvegajte varnosti svojih strank.

Prihranite čas in denar s procesom MTPE, vendar nikoli ne objavljajte strojnega prevoda brez profesionalne revizije.

📩 Pošljite nam vaše dokumente za prevod in v kratkem času boste prejeli natančno ponudbo. Naše cene so konkurenčne, roki pa hitri – za ugodno ceno hitro dobite zanesljiv prevod, pripravljen za uporabo.

✨ Najboljši prevod je tisti, ki združuje hitrost tehnologije z natančnostjo izkušenega strokovnjaka. Prepustite to delo nam.